9,99!

Pride čas, ko je pač potrebno kupiti nova oblačila. Stara so že ponošena, na izmenjavah rabljenih oblačil pa tudi ni vedno na voljo ravno tisto, kar nujno potrebuješ. Zato se podamo v nakupovalni center – sodobni romarski hram, kjer vse več obiskovalcev preživlja nedelje in časti boga Merkurja, denar pa namesto v puščice meče v nenasitne blagajne.

Hitro nakupimo, kar potrebujemo in tudi par stvari, ki jih v resnici ne, a kaj ko so tako poceni.

Pa poglejmo – super lepa moška srajca – 9,99 evrov! Kako prosim? Toliko stane kg kostanjev, ki kar sami od sebe zrastejo na drevesu sredi gozda in jih nabereš v košaro v četrt ure.

Potem razmišljam, koliko ljudi z vseh koncev sveta je vpletenih v izdelavo ene take srajce in kaj vse potrebujemo. Na primer: pri proizvajalcu je moral to srajco nekdo dizajnirati, najti izdelovalca, kupca, narediti reklamo. Da je nastala bombažna tkanina iz katere je srajca narejena, je bilo potrebno ta bombaž pridelati – setev, obdelava, voda, pesticidi, pobiranje, prevoz do tovarne, sortiranje, čiščenje, česanje, preja, tkanje, beljenje, barvanje, krojenje, šivanje, pakiranje. Nato transport – medcelinski in lokalni, potem pride na vrsto trgovec, ki mora skrbeti, da bo srajca v trgovini primerno razstavljena, ponujena kupcem in seveda prodana.

Koliko ur dela je bilo vloženih za delo na polju, v tovarni, pisarni in trgovini? Koliko vode, kemičnih sredstev in goriva za transport?

Cena srajce pa 9,99!

Oblačila so preprosto prepoceni in dokler bo tako, bomo potrošniki kupovali kot nori.

Za konec pa še nekaj o embalaži.

Na fotografiji je embalaža, ki se nahaja v 2 moških srajcah – 3 vrste papirja, 2 vrsti plastike, bucike.

Le zakaj? Da je lepše zložena, da se jo lažje transportira? Verjetno obstajajo tudi drugi načini. Kupljena srajca je zaradi embalaže sicer le rahlo zmečkana in bi jo lahko takoj oblekli. Vendar jo moramo tako ali tako pred nošenjem oprati, da speremo z nje vsaj tiste najhujše kemikalije.
Naslednjič grem raje spet na izmenjavo. Tam so oblačila brez embalaže in so bolj čista in zdrava. Pa marsikaj so že doživela in slišala. Škoda, ker ne morejo govoriti.

Piše: Helena Nieboer